Znanje tujega jezika je pomembno zaradi neposredne uporabnosti za učence (npr. gledanje nemške televizije, poslušanje glasbe, komunikacija s tujimi prijatelji), predstavlja pa tudi dobro popotnico za nadaljnje izobraževanje in poklicno pot. Pri neobveznem izbirnem predmetu Nemščina se bodo učenci usposobili za osnovno komuniciranje v nemščini, lažje navezovanje stikov in ravnanje v določenih situacijah ter pridobili vedenje o nemških deželah, njihovih prebivalcih in kulturi. Spoznali bodo osnove nemškega jezika in pri tem razvijali vse štiri jezikovne spretnosti: bralno, slušno, govorno in pisno. Učenje nemščine priporočamo učencem, ki imajo veselje in voljo do učenja tujega jezika.

Kdo se lahko odloči za učenje nemščine?

Za nemščino kot neobvezni izbirni predmet se lahko odločijo vsi učenci na začetku drugega triletja, to pomeni v četrtem razredu, in nadaljujejo do devetega razreda. Ključnega pomena je kontinuiteta znanja, zato je priporočljivo, da učenci procesa učenja ne prekinjajo.

Temeljni cilji neobveznega izbirnega predmeta

V osnovni šoli ima nemščina kot neobvezni izbirni predmet (NIP) iste splošne cilje kot obvezni izbirni predmet, vendar se uresničujejo z zmanjšano intenzivnostjo. Neobvezni izbirni predmet nemščina se učenci v osnovni šoli lahko učijo 6 let, po dve uri tedensko.

Kako bo potekal pouk?

Predmet je namenjen učencem, ki se prvič srečajo z nemškim jezikom. Obravnavali bodo teme iz vsakdanjega življenja na zelo preprost in igriv način. Pouk bo potekal tudi skozi igro vlog, intervjuje, pesmi in igre, ter se nadgrajeval z interaktivnimi vajami in igrami. Učenci bodo pri pouku nemščine kot neobvezni izbirni predmet od 4. do 6. razreda potrebovali en velik črtast zvezek, puščico ter učbeniški komplet (učbenik, delovni zvezek, CD) DAS ZAUBERBUCH 1, avtorjev M.G. Bertarini, A. Hallier, P.Iotti, S.P. Steubing, založbe ELI 2012.

Ocenjevanje znanja

Ocenjevanje znanja poteka v skladu z zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge načine. Z ustnim načinom se ocenjuje predvsem govorno sporazumevanje in sporočanje ter slušno razumevanje. Pri ustnih načinih učenec ustno odgovarja s poimenovanji, komentarji, napovedovanji, dopolnjevanji, igro vlog, itn. S pisnim načinom se ocenjuje predvsem slušno in bralno razumevanje ter pisno sporazumevanje in sporočanje. Pri pisnih načinih učenec odgovarja z izbiro danih možnosti, s povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, s prenašanjem podatkov v drugo obliko, s pisnim poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafičnih prikazov, pisnimi sestavki, likovnimi izdelki itn.

Pripravil: Mihael Božič