Naravoslovni dan se je začel s predavanjem o mikrobiologiji. Dr. Avberšek iz Mikrobiologije nam je predstavil viruse, bakterije, glive, s skupno besedo mikroorganizme. Pokazal nam je približno velikost bakterije, ki je precej manjša od človeške celice. Razložil je, da so mikrobi vsepovsod, in da je človek navajen živeti z njimi. Brez ustreznih bakterij ne bi imeli kislega mleka, jogurta, pomembne pa so tudi za razgrajevanje odmrlih organskih snovi. Le majhen delež od vseh bakterij je takih, ki nam lahko škodijo. Zdravilo za bakterijske okužbe imenujemo antibiotiki. Prvi antibiotik penicilin je po naključju odkril A. Fleming.

Še veliko manjši od bakterij so virusi. To so majhni delci, ki vsebujejo dedni material RNA ali DNA. Pravega zdravila za virusne okužbe ne poznamo. Razlagal nam je tudi o cepljenju z oslabljenim virusom oz. delcem virusa.

Sledilo je delo z mikroskopi. Ogledali smo si različne žuželke, bakterijske kolonije, glive, plesni… Meni je bil najbolj zanimiv moj las in čebela, na kateri si lahko videl dlačice, izbokline, oči zelo povečano.

Naslednjo uro smo naredili eksperiment s kvasovkami v epicah. Zapisali smo dobljene podatke in skupaj naredili graf.

Tretjo uro smo se naučili nekaj o DNA. DNA so navodila kako naj celica izdela proteine. DNA je sestavljen iz štirih različnih delcev, ki jih označimo s črkami A, T, G in C. S pomočjo lego kock smo po navodilu iz DNA naredili protein iz legic.

Zadnja ura je bila namenjena biotehnologiji. Prenos delca DNA iz korenčka v riž je zelo koristen, saj je tak riž vir vitamina A za ljudi v V Aziji, ki so imeli težave s slepoto, zaradi pomanjkanja le-tega. Ti biotehnološki procesi so zaenkrat še zelo dragi.  Ko ne bodo več, ali bo to morda vir našega preživetja v prihodnosti?

Meni je bil ta dan zelo zanimiv, navdušena sem bila nad poskusi, pozitivno pa so me presenetila tudi predavanja.

Zapisala: Julija Titan, 9.a