Ob zaključku bralne značke nas je obiskala pisateljica za majhne in velike, prevajalka, profesorica slovenščine in avtorica jezikovnih priročnikov, Mateja Gomboc. Letošnji sedmošolci so njeno Sposojeno babico Štefi dobili v dar v okviru projekta Rastem s knjigo. Tako, sedaj je jasno, kdo je prišel na obisk. Matejine knjige so iz naše šolske knjižnice vse sposojene, zato je šla knjižničarka ponje v sosednjo knjižnico, da je ob obisku lahko pripravila razstavo.

Pisateljica Mateja Gomboc nam je povedala, da njen priimek v madžarščini pomeni cmok, zato je svoje najbolj avtobiografsko delo naslovila Vse živali družine Cmok, v bistvu pa gre za Vse živali družine Gomboc. Njene tri hčere so, ko so bile šolarke, domov v blok prihotapile vse sorte hišnih ljubljenčkov, čeprav sta bila starša proti živalim v majhnem stanovanju. Ampak na koncu sta popustila in pripeljala še kužka, za katerega so hčere moledovale od vrtca.

Zanimalo nas je vse živo o Mateji Gomboc: kje piše, od kod dobi ideje za zgodbe, ali je stroga profesorica … Svojo prvo knjigo – list je prepognila dvakrat na pol in sešila liste – je izdelala, napisala in narisala pri petih letih. Črke je povezala v besede, besede v stavke in te v zgodbo. Nastala je knjiga. Enako počne danes. Ideje si zapiše in nariše v svojo magično beležnico. Nato črke poveže v besede in te v stavke, ki pripovedujejo zgodbo. Tako preprosto se zdi, čeprav, pravi Mateja, je pisanje knjig garanje in od ideje do izdaje mine precej časa. A jo veseli, ko sliši, da mladi in stari radi beremo njene zgodbe.