SIMS – Soočanje z izzivi medkulturnosti

www.medkulturnost.si

Kratek opis operacije

Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v VIZ za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Cilj projekta je tako zagotoviti ustrezno izobraževanje strokovnih delavcev, ki so v stiku z otroki priseljenci, ter usposabljanje strokovnih delavcev – multiplikatorjev za delo z otroki priseljenci ter s strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katere so vključeni otroci priseljenci.

Trajanje operacije: 13.5.2016 do 30.9.2021

Konzorcij: ISA Institut, Osnovna šola Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Matije Čopa Kranj, Srednja šola Jesenice, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Livada, Osnovna šola Antona Globočnika Postojna, Osnovna šola Grm Novo mesto, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje, lll. Osnovna šola Celje, Osnovna šola Karla Destovnika- Kajuha Šoštanj, Druga osnovna šola Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenska Bistrica, Osnovna šola Maksa Durjave Maribor

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Spletna stran evropske kohezijske politike v Sloveniji: www.eu-skladi.si

 

Planetu Zemlja prijazna šola

Na naši šoli se že vrsto let trudimo, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave, postal naš način življenja.

Da bi bilo naše ekološko delovanje še učinkovitejše, smo se vključili v vseslovenski projekt, ki ga podpirata Agencija za okolje Ministrstva za okolje in prostor ter Služba vlade RS za podnebne spremembe.

Planetu Zemlja prijazna šola bo pripomogla k ohranjanju kulturnega, naravnega in nacionalnega izročila Slovenije, razvijala zdravo samopodobo posameznika ter spoštljiv in odgovoren odnos človeka do okolja in narave.

Cilj Planetu Zemlja prijazna šole je razumevanje in razvijanje trajnostnega razvoja v vseh porah delovanja, vključuje pa poleg učencev, učiteljev in ravnateljice tudi tehnično osebje. Vsi – skladno s svojo pristojnostjo -prevzemamo okolju prijazen način življenja za delovanje celotnega zavoda in se aktivno vključujemo tudi v okolju prijazno delovanje lokalne skupnosti.

Na naši šoli ne gostimo avtomatov za nezdrave jedi in pijače, stremimo za zdravim načinom prehranjevanja s čim več lokalne preskrbe, izvajamo ločeno zbiranje odpadkov, starega papirja, kartuš in baterij, izvajamo obojestransko kopiranje in tiskanje dokumentov ter sodelujemo v projektih, kjer se dodatno izobražujemo ter promoviramo okolju prijazen način življenja.

Sodelujemo v različnih projektih, ki jih razpisuje društvo, ter širimo zavest do odgovornejšega ravnanja do planeta Zemlja!

Koordinatorja projekta na šoli: Aleš Šporn, Nancy Vake

 

Kulturna šola

Kulturna šola je projekt, primarno namenjen obšolskim dejavnostim iz področja kulture v osnovnih šolah, ki ima jasen cilj – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula.

V sklopu projekta si prizadevamo za ustrezno kulturno vzgojo na osnovni šoli, ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpiramo kakovostne dosežke ter skrbimo za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja. Želimo si ostati še naprej žarišče kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.

Kulturna šola načrtno povezuje kulturno in šolsko sfero, ki sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja nepogrešljivi partnerici. Profesionalen pristop projekta je načelo, ki ga šola sprejema z dobrodošlico, saj omogoča ustrezen razvoj, predstavitev, promocijo in evalvacijo dela v okviru šolskih in obšolskih dejavnosti.
Kako vse se bodo naši učenci »učili skozi umetnost« v tem šolskem letu, je zapisano na več mestih LDN
2020/21.

Koordinator na šoli: Petra Mušič

 

Projekt Šolski ekovrtovi

Projekt Šolski ekovrtovi je nacionalen projekt Inštituta za trajnostni razvoj, ki poteka na šolskih vrtovih, z njim pa želimo tako osnovnošolskim učencem kot otrokom iz vrtca približati vrt. Namen projekta je spodbujati mladino k življenju v sožitju z naravo. Zainteresirani bodo pri obdelavi šolskega vrta preizkusili vse veščine delne samooskrbe, ki jim bodo prišle prav v življenju –lahko bodo imeli doma svoj vrt za samooskrbo ali v mestih na balkonu, lahko pa bodo že sedaj tudi doma na vrtu svojim najbližjim pokazali svoje v šoli pridobljene veščine. S to aktivnostjo želimo spodbujati mlajše generacije k aktivnemu nastopu do sožitja z naravo, kajti le tako bomo ohranjali nekakšno ravnovesje človeka z njo, ki žal izgublja svojo moč.

Koordiantor na šoli: Mihael Božič

 

CAP program v 3. in 4. razredu

Otroci so zaradi svoje ranljivosti lahko žrtve nasilja. Da bi jih zaščitili pred nasiljem, je pomembno, da jim na pravi način povemo o nasilju in jim predstavimo možnosti, kako se lahko sami zaščitijo v zanje ogrožujočih situacijah.

Na naši šoli že od leta 2012 izvajamo program CAP – program za preventivo zlorabe otrok. Otrokom se preko igre, na pozitiven in njihovi starosti prilagojen način, predstavi, kako lahko prepoznajo nevarne situacije in se ustrezno odzovejo nanje. Poudarek programa je na krepitvi otrokove samozavesti, zaupanja vase, pomoči vrstnikov in tega, da o zlorabi pove nekomu, ki mu zaupa. Delavnice se izvajajo 2 šolski uri v 3. razredu in 1 šolsko uro v 4. razredu..
V prvem delu se pogovarjamo o osnovnih človekovih pravicah in kaj se zgodi, če nam nekdo te pravice
odvzame (pravica biti močan, varen in svoboden). V nadaljevanju s pomočjo iger vlog predstavimo tri
različne oblike nasilja:
–  prizor z nasilnim vrstnikom (spoznavanje temeljnih pravic, reci »Ne«, pomoč vrstnikov),
–  prizor z neznanim odraslim ( ohranjanje varnostne razdalje, samoobrambne strategije, varovalni krik, vaje v opisovanju , reci »NE«),
– prizor s poznanim odraslim (varne in nevarne skrivnosti, varni in nevarni dotiki, reci NE, povej zaupni osebi).
Po vsakem odigranem prizoru, v katerem se predstavi ena od situacij zlorabe, se izvajalec z učenci
pogovarja o tem, kaj se je zgodilo v odigranem prizoru, o občutkih in katere pravice so bile kršene. Po
vodeni skupinski diskusiji se vsak prizor odigra še enkrat, vendar so v njem uporabljene
pozitivne strategije samozaščitnega odziva.
Po koncu delavnic v razredu so učenci povabljeni na pogovor z izvajalci o tem, kako jim je bila delavnica
všeč, kaj so se naučili, ali jih še kaj zanima ipd.

Koordinatorji na šoli: Ksenija Rojs Visković, Marijana Petek

 

Šolska shema

Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.

Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.

Koordinatorica Šolske sheme: Nancy Vake

 

Rastem s knjigo

Je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, ki poteka od šolskega leta 2006/2007. Izvaja ga Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju MIZŠ, šolami, splošnimi knjižnicami … V projekt je zajeta celotna populacija slovenskih sedmošolcev in dijakov prvih letnikov.

Koordinator na šoli: Melita Rus

 

MEGA kviz

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Nastaja v sodelovanju Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter slovenskih muzejev in galerij. Cilj kviza je sodelujoče učence 2. in 3. triletja seznaniti z naravno in kulturno dediščino. Povezuje šolske predmete, spodbuja branje poučnih knjig in obisk kulturnih ustanov. Kviz se rešuje po sklopih od oktobra do maja.

Koordinator na šoli: Melita Rus

 

Bralna značka

Bralna značka je nacionalni program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Začela se je leta 1960. Spodbuja prostovoljno branje v prostem času s ciljem oblikovati vseživljenjske bralce. Prizadeva se za dvig bralne pismenosti posameznikov in družbe v celoti. Vanjo je vključenih približno 70% slovenskih osnovnošolcev. Bralno leto se začne s 17. septembrom in zaključi z 2. aprilom.

Koordinator na šoli: Melita Rus

 

Pravljični palček

Opis

Koordinator na šoli: Nancy Vake

 

Festival Rima raja

Opis

Koordinator na šoli: slovenistke

 

Bodi pisatelj

Opis

Koordinator na šoli: slovenistke

 

Zmaga

Opis

Koordinator na šoli: slovenistke

 

Z domišljijo na potep

Opis

Koordinator na šoli: slovenistke

 

Roševi dnevi

Opis

Koordinator na šoli: slovenistke

 

Sadeži družbe

Sadeži družbe je projekt, ki spodbuja prostovoljsko delo in medgeneracijsko sodelovanje ter krepi vezi med mladimi in starejšimi. Je projekt vzgoje v strpnost, solidarnost in medsebojno razumevanje. Temelj projekta je prostovoljsko delo mladih za starejše, ki živijo doma, in starejših za mlade, s povezovanjem šol in društev upokojencev.

Namen projekta je spodbujati medgeneracijsko sodelovanje, in sicer s povezavo osnovnih šol z društvi upokojencev in drugimi organizacijami in društvi, ki vključujejo starejše.

Koordinator na šoli: Nancy Vake

 

Jezik živali

Opis

Koordinator na šoli: Nancy Vake